Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v živih organizmih, tkivih, tekočinah, celicah oziroma biokemičnih procesih, ki so nastale zaradi izpostavljenosti neki kemični snovi. 
Biomonitoring v ožjem medicinskem smislu pomeni merjenje koncentracij kemičnih snovi v krvi, serumu, plazmi, urinu, semenski tekočini, izdihanem zraku, materinem mleku, laseh, nohtih ali v tkivih, npr. podkožnem maščevju.

Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost relativno slabo opredeljena, posebno za kronično izpostavljenost nizkim odmerkom. Ocena izpostavljenosti je ključna za izdelavo ocene tveganja. Številna onesnaževala so v okolju obstojna, hlapljiva in mobilna tako, da se razpršijo po velikih geografskih območjih. Tako je celotno prebivalstvo na večjem geografskem območju lahko izpostavljeno nizkim odmerkom onesnaževal iz okolja. Koncentracije določene kemikalije v telesnih tekočinah oziroma tkivih, ki so posledica izpostavljenosti nizkim odmerkom iz okolja, kjer ni onesnaženja zaradi intenzivnih industrijskih dejavnosti in ne odlagališč odpadkov, imenujemo osnovne vrednosti (reference/background values). 
Osnovne vrednosti so statistični izračun in pomenijo 95 percentilo pri 0,95 intervalu zaupanja merjenega parametra v izbrani populaciji (Christensen, 1995; Wilhelm in sod. 2003). 

Kemikalije iz okolja lahko vstopijo v telo preko dihal, kože in z zaužitjem, kjer se prerazporedijo po različnih telesnih tkivih tako, da ustvarijo določeno koncentracijsko ravnovesje med telesnimi tekočinami in tkivi (npr. krvno plazmo, maščobnim tkivom in materinim mlekom) (Needham et al., 2005). 

Značilna lastnost obstojnih kemikalij je, da so lipofilne (dobro topne v maščobah), zato se kopičijo v tkivih z veliko vsebnostjo maščob, npr. v podkožnem maščevju in materinem mleku (Solomon & Weiss, 2002); nasprotno pa imajo nekatere snovi visoko afiniteto za vezavo na serumske beljakovine, npr. PFC (http://www.fluorocarbons.org/en/families/pfcs.html), ki se uporabljajo v surfaktantih in lubrikantih; medtem ko se kovine kopičijo v kosteh (svinec) in ledvicah (kadmij). 

Biomonitoring je orodje za oceno izpostavljenosti onesnaževalom v okolju. Podatki, pridobljeni z biomonitoringom odražajo celotno (kumulativno) izpostavljenost določeni kemikaliji, torej seštevek vseh možnih poti izpostavitve (Pirkle et al., 1995). Zato je biomonitoring najboljši način ocene izpostavljenosti organizmov onesnaževalom v okolju. Z zbiranjem serije bioloških vzorcev v določenem časovnem obdobju pridobimo podatke o spremembah in trendih izpostavljenosti. Podatki o življenjskih navadah preiskovancev in o njihovi pretekli izpostavljenosti kemikalijam v okolju (npr. hobiji, osebne navade, dieta, poklic) omogočajo identifikacijo potencialnih virov in poti izpostavitve.

Izbrana populacija za raziskavo so:
- Matere prvega otroka, ki dojijo, z otrokom starim 2 do 8 tednov, stare 20 do 35 let;
- Moški starosti 20 do 35 let. Najbolje je vključiti v raziskavo partnerje mater preiskovank, če so ti stari 20-35 let. V primeru, da je partner matere, ki bo sodelovala v raziskavi, starejši od 35 let oz. ne bi želel sodelovati v raziskavi, naj se vključi moški star od 20-35 let, ki ustreza vključitvenim in izključitvenim kriterijem in živi na istem geografskem področju. 

Število vzorcev in obdobja odvzema vzorcev
Za pridobitev statistično ustreznih podatkov o spremembah vrednosti onesnaževal v času je nujno potrebno zagotoviti zadostno število vzorcev. Za vsako izbrano območje/regijo je potrebno pridobiti po 50 vzorcev za oba spola in od vsakega izbranega biološkega tkiva oziroma telesne tekočine, kar predstavlja minimalni standard (WHO, 2007). V primeru, da to ni mogoče, mora izvajalec navesti in obrazložiti razlog za zbrano manjše število vzorcev.

Da bi bila raziskava reprezentativna za celotno populacijo v starosti od 20 do 35 let, mora vključevati preiskovance iz različnih socio-ekonomskih družbenih slojev in z različnih geografskih območij. 

V skladu z načeli dobre klinične prakse in z načeli Komisije RS za medicinsko etiko bo vsaka preiskovanka ob povabilu v raziskavo natančno seznanjena z vsemi vidiki raziskave, ki lahko vplivajo na njegovo odločitev o vključitvi v raziskavo. Svoje strinjanje z vključitvijo v raziskavo izrazi s podpisom Obrazca izjave o zavestni in svobodni privolitvi sodelujočih zdravih oseb ali bolnikov v raziskavi. Obrazec je veljaven, če je v pisni obliki, z datumom in originalnim podpisom preiskovanca. Po pristanku bo izpolnila vprašalnik na osnovi katerega bo narejena predselekcija z upoštevanjem vključitvenih in izključitvenih kriterijev . 

Glede na smernice WHO iz leta 2007 bomo za analize uporabili tako posamične kot sestavljene vzorce. WHO namreč v teh smernicah za pripravo nacionalnega protokola biomonioringa POPs predlaga za analizo PCDD, PCDF, in dioksinom podobnih PCB uporabo sestavljenih vzorcev mleka, za analizo organoklornih pesticidov in nedioksinskih PCB pa uporabo posameznih vzorcev. Samo analiza individualnih vzorcev nam poda informacijo o distribuciji izpostavljenosti ter o dejavnikih, ki vplivajo na izpostavljenost. Podatki individualnih vzorcev so potrebni za izračun osnovnih vrednosti in za statistično spremljanje sprememb v času. 

Vključitveni kriteriji za vse preiskovance:
- preiskovanec z dejanskim bivališčem v eni od izbranih (geografskih) območij/regij (podeželsko območje (A), mestno območje (B) in območje, ki je potencialno obremenjeno zaradi onesnaženja v preteklosti (C)); ta kriterij se preverja na podlagi poštne številke kraja bivanja, kjer preiskovanec dejansko prebiva,
- starost 20 do 35 let,
- preiskovanec na istem kraju živi že vsaj 5 let,
- preiskovanec se ne zdravi z zdravili zaradi kroničnih bolezni ali bolezni presnove.
Dodatni vključitveni kriteriji za matere:
- mati je prvič rodila,
- mati in otrok sta zdrava, nosečnost je potekala brez težav,
- mati doji enega otroka (ne dvojčkov),
- mati otroka izključno doji,
- mati je dosegljiva za odvzem vzorca v 3 do 8 tednih po porodu.
Izključitveni kriteriji:
- kronične presnovne bolezni preiskovanca,
- poklicna izpostavljenost kemikalijam preiskovanca,
- kajenje (redno kajenje v obdobju 6 mesecev pred odvzemom vzorca),
- redno uživanje alkohola ali katerihkoli drugih snovi,
- redno jemanje zdravil,
- preiskovanec ne sme živeti na lokalnih področjih, kjer so poznane emisije kemikalij vključenih v raziskavo, razen v skupini C,
- bivanje v bližini deponije odpadkov, v oddaljenosti 3km,
- bivanje v bližini rudnikov, industrijskih oziroma obrtnih objektov; v oddaljenosti 1km,
- bivanje v bližini krematorija v oddaljenosti 1 km.

Program monitoringa kemikalij v organizmih vključuje izbrane kemikalije, ki lahko v posameznih življenjskih okoljih v Sloveniji pomembno prispevajo k obremenitvam okolja in organizmov (vključno s človekom) z nevarnimi snovmi. 

Seznam POPs in drugih snovi v programu monitoringa kemikalij v organizmih:
Dioksini, furani (PCDD in PCDF), PCB dioksinom podobni
PBDE - polibromirani difenil etri
PCB - standardni in drugi organoklorni pesticidi  
Kovine:
Kadmij in njegove spojine, izražen kot Cd
Živo srebro in njegove spojine, izražen kot Hg
Svinec in njegove spojine, izražen kot Pb 

Literatura:
Abbott DC, Goulding R, Tatton JO. Organochlorine pesticide residues in human fat in Great Britain.Br Med J. 1968 Jul 20;3(5611):146-9.
Aday LA. Designing and conducting health surveys: a comprehensive guide. San Francisco, Jossey-Bass, 1996. 535.
Agencija Republike Slovenije za okolje, Poročilo o kakovosti podzemne vode aluvijalnih vodonosnikov v letu 2003. Ljubljana, 2004.
Agency for Toxic Substaces and Disease Registry. Toxicological Profile for Polychlorinated biphenyls (Update). US Department for Health and Human Services. Atlanta, 2000.
Angerer J. 2006. The MAK-Collection for occupational health and safety. Part IV: Biomonitoring Methods, Vol 10 Wiley-VCH, Weinheim, Germany.
Bates MN, Hamilton JW, LaKind JS, Langenberg P, O'Malley M, Snodgrass W. Workgroup Report: Biomonitoring Study Design, Interpretation, and Communication – Lessons Learned and Path Forward. Environmental Health Perspectives 113: 1615-1621 (2005)
Barbone, Fabio, Valent, Francesca, Pisa, Federica, Daris, Fulvio, Fajon, Vesna, Gibičar, Darija, Logar, Martina, Horvat, Milena. Prenatal low-level methyl mercury exposure and child development in an Italian coastal area. V: 2nd International Conference on Child Development in Seychelles : 2004 Seychelles, (Seychel. med. dent. j., vol. 7, 2004). [S.l.]: Seychelles Medical & Dental Association, 2004, str. 149-154.
Barbone, Fabio, Horvat, Milena. A feasibility study of transplacental exposure to methylmercury and neurodevelopmental effects in the costal population of Morano and Grado, Nothern Italy, (IJS delovno poročilo, 8338). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2001.
Barr D, Barr J, Maggio V, Whitehead R, Sadowski M, Whyatt R, et al. A multi-analyte method for the quantification of contemporary pesticides in human serum and plasma using mhigh-resolution mass spectrometry. J Chromatogr B Analyt Technol Biomed Life Sci 778:99-111 (2002)
Barr DB, Wang RY, Needham LL. Biologic Monitoring of Exposure to Environmental Chemicals throughout the Life Stages: Requirements and Issues for Consideration for teh National Children's Study. Environmental Health Perspectives 113: 1083-1091 (2005)
Brouwer A, Ahlborg FX, van Leeuwen R, Feeley MM. (1998). Report of the Who working group on the assessment of health risks for human infants from exposure to PCDDS, PCDFS and PCBS. Chemopshere, 37: 1627-43.
CEC (Commission of the European Communities). Communication from the Commission to the council, the Euroepan Parlament, the European Economic and Social Committee. »The European Environment & Health Action Plan 2004-2010. Brussels, 9.6.2004.
Christensen JM. Human exposure to toxic metals: factors influencing interpretation of biomonitoring results. Sci Total Environ. 166:89-135 (1995).
Dietary reference intakes for Vitamin C, Vitamin E, Selenium and Carotenoids. Washington, D.C., National Academy Press, 2000.
EEA (European Environment Agency), European Commission . Directorate General. Joint Research Centre. Environment and Health. Report, No 10/2005, Kopenhagen.
Eckard R in Müller C. Richtlinie zur Probenahme und Probenbearbeitung.Frauenmilch. Umweltprobenbank für Human-Organproben/Datenbank, Münster, 1993a.
Eckard R in Müller C. Richtlinie zur Probenahme und Probenbearbeitung.Vollblut. Umweltprobenbank für Human-Organproben/Datenbank, Münster, 1993b.
Egan H, Goulding R, Robourn J, Tatton Jo. Organo-chlorine pesticide residues in huan fat and human milk Br Med J. 1965 Jul 10;2(5453):66-9.
Erickson MD. Introduction: PCB Properties, Uses, Occurence, and Regulatory History. V Robertson LW in Hansen LG. PCBs Recent Advances in Environmental Toxicology and Health Effects. The University Press of Kentucky, Lexington, 2001.
Eržen I in Janet E. (2005). Koncentracije svinca pri triletnih otrocih v Zgornji mežiški dolini. Zdr Varst; 44: 18-20.
Eržen I in Zaletel Kragelj L. Cadmium concentration s in blood related to smoking habits in a group of males aged between 18 and 26 years. Trace El & Elctr. 2006; 23(1): 60-5.
European Food Safety Authority 2004. SCOOP 3.2.11: Intake of As, Cd, Pb and Hg. The EFSA Journal, 34: 1-14. http://www.mhlw.go.jp/shingi/2004/08/dl/s0817-2k2.pdf 13. jun. 2007)
Fazarinc A, Dodič-Fikfak M, Pečavar A in sod. Ocena zdravstveno ekoloških razmer na območju občin Metlika in Črnomelj v Beli Krajini v zvezi z ekološko obremenitvijo s polikloriranimi bifenili. Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo. Ljubljana, 1992 (Raziskovalna naloga).
Fenske RA, Bradman A, Whyatt RM, Wolff MS, Barr DB. Lessons learned for the assessment of children’s pesticide exposure: critical sampling and analytical issues for future studies. Environ Health Perspect 113:1455–1462 (2005)
Gerhardsson L in Skerfving S. Concepts on biological monitoring for metal toxicity. V Chang LW (Ur). Toxicology of metals. CRC Press. Boca Raton, 1996, str: 81- 107.
Gill U, Chu I, Ryan JJ in Feely M. (2004) Polybrominated diphenyl ethers: human tissue levels and toxicology. Rev Environ Contam Toxicol. 183:55-97.
Gundacker C, Pietsching B, Wittmann KJ in sod. (2002). Lead and mercury in breast milk. Pediatrics; 110: 873-878.
Harlander D. Onesnaženje reke Krupe in okolice s polikloriranimi bifenili. Zdrav Vestn 1986; 55: 137-9.
Harlander D in Miljavac B. Posledice vpliva PCB na okolje v Beli krajini 2005. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Zaključno poročilo št. 421-43/05. Novo mesto, 2005.
Hooper K, She J. Lessons from the Polybrominated Diphenyl Ethers (PBDEs): Precautionary Principle, Primary Prevention, and the Value of Commuity-Based Body-Burde Monitoring Using Breast Milk. Environmental Health Perspectives 111: 109-114 (2003)
Horvat, Milena, Gibičar, Darija. Speciation of mercury : Environment, food, clinical, and occupational health. V: CORNELIS, Rita (ur.). Handbook of elemental speciation II : species in the environment, food, medicine & occupational health. New York; Chichester: Wiley, 2005, str. 281-304.
International Programme on Chemical Safety. Project on the Harmonization of approaches to the Assessment of Risk from Exposure to Chemicals. WHO, Geneva, 2004. Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ). Zbirka podatkov za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode. Ljubljana, 2004 – 2006.
Iyenger G.V. Reevaluation of the trace element content in reference man. Radiat. Phys. Chem. Vol.51, pp.4-6, 1998.
Jan J in Tratnik M. Polychlorinated Biphenyls in Residents around the River Krupa, Slovenia, Yugoslavia. Bull Environ Contam Toxicol,1988; 41: 809-14.
Jan J in Vrbic V. Polychlorinated biphenyls cause developmental enamel defects in children. Caries Res 2000; 34: 469-73.
Joint FAO/WHO Expert Committee on Food Additives (JEFCA), World Health Organization (WHO). 2003. Sixty-first meeting 10-19 June 2003, Summary and Conclusions: 22 str. ftp://ftp.fao.org/es/esn/jecfa/jecfa61sc.pdf (13. jun. 2007)
Kim SR, Halden RU, Buckley TJ. (2007). Volatile organic compounds in human milk: methods and measurements. Environ Sci Technol. 41(5):1662-7.
Kobal AB, Krsnik M, Horvat M in sod. Inorganic mercury and selenium in pregnant women of Idrija region. V: Zidar P in sod(ur). 9th International Conference on Life Sciences of Slovenia - Life Sciences 2004 & 1 st International Congress on Toxicology in Slovenia with Workshops, Nova Gorica, Slovenia, September 18-22, 2004. Book of abstracts & programme. Ljubljana: Slovenian Society of Toxicology, 2004.
Kobal, Alfred Bogomir, Barbone, Fabio, Horvat, Milena, Osredkar, Joško, Tamburlini, Giorgio, Križaj, Bojana. Exposure of women in the fertile period to inorganic and methyl-mercury and potential DNA damage from polluted areas in the town of Idrija in Slovenia and in the coastal Friuli-Venezia-Giulia regino in Italy : final report. [S.l.]: [s.n.], 2004. 1 zv. (loč. pag.), ilustr.
Kobal, Alfred Bogomir, Barbone, Fabio, Horvat, Milena, Osredkar, Joško, Knap, Črt, Tamburlini, Giorgio, Križaj, Bojana. Program Phare : čezmejno sodelovanje Slovenija-Italija : predstavitev raziskovalnih projektov. Idrij. razgl., 2005, letn. 50, št. 1, str. 18-19.
Kosta L., Byrne A.R., Dermelj M., Trace elements in some human milk samples by radiochemical neutron activation analysis, Sci. Total Environ. 1983, 29, 261.
LaKind JS, Berlin CM, Naiman DQ. Infant exposure to chemicals in breast milk in the United States: what we need to learn from a breast milk monitoring program. Environ Health Perspect 109:75-88 (2001)
LaKind JS, Wilkins AA, Berlin CM, Jr. Environmental chemicals in human milk: a review of levels, infant exposures and health, and guidance for future research. Toxicology and Applied Pharmacology 198, 184-208 (2004)
Landrigan PJ, Sonawane B, Mattison D, McCally M, Garg A. Chemical contaminants in breast milk and their impacts on children's health: an overview. Environmental Health Perspectives 110: 313-315 (2002)
Lapajne S, Turk T, Simonovič Z in sod. Program monitoringa kemikalij v organizmih 2005, Poročilo. Načrt programa za letno obdobje 2006-2010. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Maribor 2006.
Lapajne, Slavko, Vončina, Ernest, Babič, Marjana, Osvald, Lojzka, Brumen, Stanko, Pogačar, Alenka, Horvat, Milena, Falnoga, Ingrid, Kotnik, Jože, Milačič, Radmila. Izhodišča za izdelavo analize onesnaženosti površinskih voda z organskimi kloriranimi spojinami in predlog ukrepov na podlagi direktiv 86/280/EEC in 84/491/EEC : poročilo opravljenega raziskovalnega dela na področju ciljnih raziskovalnih programov (CRP). Maribor: ZZV, 2000.
Lapajne, Slavko, Babič, Marjana, Osvald, Lojzka, Brumen, Stanko, Pogačar, Alenka, Horvat, Milena, Falnoga, Ingrid, Kotnik, Jože, Milačič, Radmila. Izhodišča za izdelavo analize onesnaženosti s kadmijem in predlog ukrepov na podlagi direktive 85/513/EEC : poročilo opravljenega raziskovalnega dela na področju ciljnih raziskovalnih programov (CRP). Maribor: ZZV, 2000.
Mandal B.K., Suzuki K.T., Arsenic round the world: a review, Talanta 58 (2002) 201 - 235.
Mazej, Darja, Falnoga, Ingrid, Stibilj, Vekoslava. Selenium determination in whole blood, plasma and selenoprotein P by hydride generation atomic fluorescence spectrometry. Acta chim. slov.. [Tiskana izd.], 2003, vol. 50, str. 185-198.
Mazej, Darja, Horvat, Milena, Barbone, Fabio, Stibilj, Vekoslava. Simple and rapid method for determination of selenium in breast milk by HG-AFS. Mikrochimica acta. [Online ed.], 2004, vol. 147, str. 73-79.
Micetič-Turk D., Rossipal E., Krachler M., Li F., Maternal selenium status in Slovenia and its impact on the selenium concentration of umbilical cord serum and colostrums, Eur. J. Clin. Nutr. 2000, 54, 522.
Needham LL, Barr DB, Calafat AM. Characterizing children’s exposures: beyond NHANES. Neurotoxicology 26, 547-553 (2005)
Özkaynak H, Whyatt RM, Needham LL, Akland G, Quackenboss J. Exposure assessment implications for the design and implementation of the national children's study. Environmental Health Perspectives 113:1108-1115 (2005)
Patterson DG Jr, Holler JS, Belser WT, Boozer EL, Lapeza CR, Needham LL. Determination of 2,3,7,8-TCDD in human adipose tissue on whole-weight and lipid bases. Chemosphere 16:935-938 (1987)
Perbellini L, Princivalle A, Cerpelloni M in sod. (2003). Comparison of breath, blood and urine concentrations in the biomonitoring of environmental exposure to 1,3-butadiene, 2,5-dimethylfuran, and benzene. Int Arch Occup Environ Health. 76(6):461-6.
Perharič L. Toksikovigilanca povzročiteljev endokrinih motenj. Predlog za izvedbo biomonitoringa polikloriranih bifenilov (PCB) v občini Semič z namenom izdelave ocene tveganja za zdravje ljudi. Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana, (2006).
Pirkle JL, Needham LL, Sexton K. Improving exposure assessment by monitoring human tissues for toxic chemicals. J Expo Anal Environ Epidemiol 5:405-424 (1995)
Planinšek A, Bolte T, Šegula A in sod. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 2006
Program monitoringa kemikalij v organizmih 2007-2009. Urad Republike Slovenije za kemikalije, Ministrstvo za zdravje, Ljubljana, 2006
Rupnik, Irena. Ugotavljanje vsebnosti celokupnega in metil živega srebra v laseh in popkovni krvi = Determining of total and methyl mercury levels in hair and umbilical cord blood : diplomska naloga,. Ljubljana, 2007.
Schecter A, papke O Tung KC in sod. (2005) Polybrominated diphenyl ether flame retardants in the U.S. population: current levels, temporal trends, and comparison with dioxins, dibenzofurans, and polychlorinated biphenyls. J Occup Environ Med. 47(3):199-211.
She J, Holden A, Sharp M. (2007) Polybrominated diphenyl ethers (PBDEs) and polychlorinated biphenyls (PCBs) in breast milk from the Pacific Northwest. Chemosphere. 67(9):S307-17.
Stacey CI, Perriman WS, Whitney S. Organochlorine pesticide residue levels in human milk: Western Australia, 1979-1980. Archives of Environmental Health. Mar-Apr; 40(2):102-8 (1985).
Stevens MF, Ebell GF, Psaila-Savona P. Organochlorine pesticides in Western Australian nursing mothers. Medical Journal of Australia. Feb 15;158(4):238-41 (1993)
TLV®s and BEI®s 2004. Threshold Limit Values for Chemical Substances and Physical Agents and Biological Exposure Indices 2004. Cincinnati, Ohio, American Conference of Governmental Industrial Hygienists (ACGIH), Publication 0104: 224 str
Umweltbundesamt 2007. Umweltprobenbank. Environmental speciemens. Dostopno na: http://anubis.uba.de/wwwupb/servlet/upb?action=change_lang&language=0 [dostop 27. 05. 2007].
Ursinyova M, Masanova V. (2005) Cadmium, lead and mercury in human milk from Slovakia. Food Addit Contam. 22(6):579-89.
U.S. EPA 2004a. Demonstration of low cost, low burden, exposure monitoring strategies for use in longitudinal cohort studies. EPA/600/R-04/109. Research Triangle Park, NC: U.S. Environmental Protection Agency. Dostopno na: http://www.epa.gov/heasdweb/children/children.htm/ [dostop 26. 04. 2007].
Van den Berg M; Birnbaum LS; Denison M in sod. (2006). The 2005 World Health Organization reevaluation of human and Mammalian toxic equivalency factors for dioxins and dioxin-like compounds. Toxicol Sci.93(2):223-41.
Van Elteren J.T., Stibilj V., Šlejkovec Z., Speciation of inorganic arsenic in some bottled Slovene mineral waters using HPLC-HGAFS and selective coprecipitation combined with FI-HGAFS, Water Res. 36 (2002) 2967-2974.
Weissmüller GA, Eckard R, Dobler L, Gunsel A, Oganowski M, Schroter-Kermani C. The Environmental Specimen Bank for Human Tissues as part of the German Environmental Specimen Bank. International Journal on Hygiene and Environmental Health. May 22;210(3-4):299-305 (2007).
Wilhelm M. Ewers U, Schultz C. Revised and new reference values for some persistent organic pollutants (POPs) in blood for human biomonitoring in environmental medicine. Int J Hyg Environ Health 206: 223-229 (2003).
WHO (World Health Organisation). Guidelines for Developing a National Protocol. Fourth WHO-Coordinated Survey of Human Milk for Persistent Organic Pollutants in Cooperation with UNEP. Geneva, 2007.
WHO 2003. Elemental mercury and inorganic mercury compounds: Human health aspects. In Concise international chemical assessment document (CICAD) Volume 50. Geneva, World Health Organization.
Zajc, Antonija. Določanje živega srebra v različnih vrstah svežih in konzerviranih rib na slovenskem tržišču : diplomsko delo, univerzitetni študij = Determination of mercury in different species of fresh and tinned fish of the Slovenian market : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Ljubljana, Diplomske naloge, 1232). Ljubljana, 2006.
Zupan M, Grčman H, Hodnik A in sod. Raziskave onesnaženosti tal Slovenije v letu 2005. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2006.

Drugi viri:
CERCLA Priority list of hazardous substances. Privzeto s spletne strani 17. 05. 2007: http://www.atsdr.cdc.gov/cercla/05list.html
http://www.chem.unep.ch/pops/
http://www.efsa.europa.eu/EFSA/efsa_locale-1178620753812_home.htm
http://www.eu-humanbiomonitoring.org/
PHIME project PHIME – Public health impact of long-term, low-level mixed element exposure in suceptible population strata, 6.OP EU, FOOD-CT-2006-016253, http://www.phime.org