Ministrstvo za zdravje,
Urad RS za kemikalije

Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (1) 478 6051
Fax: +386 (1) 478 6266
E-pošta: info@biomonitoring.si

O raziskavi


Za kaj gre?
Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost relativno slabo opredeljena, posebno ko gre za dolgotrajno izpostavljenost nizkim koncentracijam. Če hočemo izdelati oceno tveganja, je potrebno najprej pridobiti podatke o izpostavljenosti in oceniti le-to. Z raziskavo se spremlja koncentracija strupenih kovin (kadmija, svinca, živega srebra in arzena) in obstojnih organskih onesnaževal (dioksinov, furanov, organoklornih pesticidov, polikloriranih bifenilov, polibromiranih zaviralcev gorenja) v telesnih tekočinah (kri, materino mleko in/ali urin) in v laseh. Naredile pa se bodo še nekatere dodatne analize, in sicer bomo v vzorcih krvi določili še nekatere esencialne elemente (selen, baker in cink) ter v vzorcih urina nekatere biokemijske kazalnike poškodb ledvic.
Pri naboru parametrov smo upoštevali usmeritve Evropske komisije (europa.eu/pol/health/index_sl.htm) in Evropske agencije za okolje (www.eea.ewww.atsdr.cdc.gov/uropa.eu/), priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (www.who.int/en/, prioritetni seznam Agencije za strupene snovi in register bolezni (www.atsdr.cdc.gov/) ter rezultate preteklih študij v Sloveniji.

Kakšen je namen raziskave?
Namen biomonitoringa je opredelitev in ugotavljanje trendov izpostavljenosti prebivalstva izbranim kemikalijam, ki predstavljajo tveganje za zdravje, ovrednotenje odnosa med odmerkom in učinkom kemikalije na zdravje, ugotavljanje obnašanja kemične snovi v organizmih (kinetike), izdelava ocene tveganja za zdravje ljudi, izdelava predlogov ukrepov in spremljanje ucinkovitosti teh ukrepov za zmanjševanje tveganja in ugotavljanje in proučevanje virov izpostavljenosti ljudi kemikalijam. Glavna prednost raziskave je torej v tem, da lahko opredeli oceno zdravstvenega tveganja zaradi dolgotrajne izpostavljenosti škodljivim snovem v okolju.

Izbrana populacija za raziskavo so moški in ženske od 20 do 40 let, ki pričakujejo prvega otroka in živijo na istem geografskem področju že vsaj 5 let:
Dodatni kriteriji za vključitev sodelujočih v raziskavo so:
- doječe matere prvega otroka, ki je star 6 do 8 tednov,
- najbolj primerno je vključiti v raziskavo partnerje mater sodelujočih; če pa je partner starejši od 40 let oziroma v raziskavi ne bi želel sodelovati, se lahko vključi moški star od 20-40 let, ki ustreza vsem kriterijem.

Da bo raziskava reprezentativna za splošno populacijo v izbrani starostni skupini, mora vključevati sodelujoče iz različnih socio-ekonomskih družbenih slojev in iz različnih geografskih območij.

Zbiranje vzorcev poteka po vseh statističnih regijah v Sloveniji, kjer so glede na življenjsko okolje območja odvzema vzorcev opredeljena na tri načine:

A. neonesnaženo (podeželsko) okolje,
B. mestno okolje,
C. onesnaženo okolje (obremenjeno s preteklimi in/ali obstoječimi dejavnostmi, kot so industrija, rudarstvo itd.).

Dodatni vključitveni kriteriji za matere so, da:
- sta skupaj z otrokom zdrava,
- je imela neproblematično nosečnost,
- doji le enega otroka (ne dvojčkov),
- otroka izključno doji,
- je dosegljiva za odvzem vzorca v 6 do 8 tednih po porodu.

V raziskavi NE morejo sodelovati osebe, ki:
- imajo kronične presnovne bolezni,
- so poklicno izpostavljene kemikalijam,
- kadijo (redno kajenje v obdobju 6 mesecev pred odvzemom vzorca),
- redno uživajo alkohol ali katerekoli druge snovi,
- redno jemljejo nekatera zdravila,
- živijo na lokalnih področjih, kjer so poznane emisije kemikalij, vključenih v raziskavo, razen če gre za potencialno onesnaženo okolje (obremenjeno s preteklimi in/ali obstojecimi dejavnostmi, kot so industrija, rudarstvo itd.).

Število vzorcev in obdobja odvzema vzorcev
Za pridobitev statistično ustreznih podatkov o spremembah vrednosti onesnaževal v času je nujno potrebno zagotoviti zadostno število vzorcev. Za vsako izbrano območje/regijo je treba pridobiti po 50 vzorcev za vsak spol in od vsakega izbranega biološkega tkiva oziroma telesne tekočine, kar predstavlja minimalni standard po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije.
V skladu z načeli dobre klinične prakse in z načeli Komisije RS za medicinsko etiko bo vsaka sodelujoča mati ob povabilu v raziskavo natančno seznanjena z vsemi vidiki raziskave, ki lahko vplivajo na njeno odločitev o vključitvi v raziskavo. Svoje strinjanje z vključitvijo v raziskavo mora izraziti tudi s podpisom obrazca o privolitvi. Po pristanku bo izpolnila vprašalnik, na osnovi katerega bo narejena predselekcija z upoštevanjem vseh naštetih kriterijev. Druga možnost pa je, da se bo prijavila direktno preko spletnega obrazca na tej spletni strani (link).

Postavljanje hipotez raziskave
Ker gre za zdravstveno ekološko in epidemiološko raziskavo, ki je usmerjena v raziskovanje razširjenosti pojavov, bo postavljanje hipotez možno šele na podlagi izsledkov raziskave. Glede na geografsko raznolikost, naravne danosti, okoljsko obremenjenost zaradi pretekle industrijske in rudarske dejavnosti ter načina poselitve Slovenije pričakujemo, da se bo ta raznolikost prepoznala tudi pri oceni izpostavljenosti ljudi, ki v teh območjih bivajo. V tem delu bo zanimiva povezava z rezultati biomonitoringa organizmov v okolju (prostoživeče živali, višje rastline, lišaji, alge, glive, mikroorganizmi), saj ti prav tako odražajo stanje v okolju, v katerem bivajo in lahko z metodami biomonitoringa služijo kot "zgodnje opozorilo" na potencialno izpostavljenost ljudi. Okoljski biomonitoring je še v pripravi.

Kaj bodo zbrani podatki omogočili?
Statistično obdelani podatki in njihove interpretacije bodo dolgoročno omogočili tudi načrtovanje različnih ukrepov za zmanjšanje tveganja zaradi izpostavljenosti kemikalijam prek okolja. Na podlagi pridobljenih rezultatov analiz bomo lahko ocenili referenčne vrednosti in obremenjenost ljudi z določenimi onesnaževali, ki se nahajajo v okolju. Raziskava bo na osnovi sprejetega programa omogočila tudi:

  • oceno izpostavljenosti novorojenčkov pri zaužitju onesnaževal z materinim mlekom;
  • spremljanje dejavnikov, povezanih z načinom življenja, ki vplivajo na izpostavljenost;
  • identificiranje potencialnih virov in poti izpostavljenosti kemikalijam ter možnost vpliva na ozaveščenost prebivalcev o le-teh;
  • redno spremljanje kemikalij v organizmih po določbah Zakona o kemikalijah v 51.a členu (monitoring kemikalij) ter Zakona o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih.

Pridobljeni rezultati bodo omogočili oceno stanja na področju izpostavljenosti onesnaževalom v okolju v Sloveniji. Rezultate bomo uporabili za primerjavo stanja izpostavljenosti prebivalstva z drugimi državami in za nadaljnja proučevanja, ki jim bodo sledili ukrepi za zmanjšanje obremenitev. Rezultati bodo služili tudi za namen poročanja Slovenije Komisiji o obremenitvah okolja z obstojnimi organskimi onesnaževali na podlagi Uredbe o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU o obstojnih organskih onesnaževalih.

Kdaj bo raziskava končana?
Razvoj humanega biomonitoringa na nacionalni ravni je dolgoročen projekt, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. V letu 2010 smo na podlagi dosedanjih izkušenj dveletnega pilotnega programa le-tega razširili tako, da bo v sedemletnem obdobju izvajanja geografsko pokril celotno Slovenijo, to je do konca leta 2014.

Zgibanka