O raziskavi

Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost relativno slabo opredeljena, posebno ko gre za dolgotrajno izpostavljenost nizkim koncentracijam. Ocena izpostavljenosti je ključna za izdelavo ocene tveganja. Rezultati biomonitoringa bodo omogočili trdnejšo znanstveno osnovo za oceno izpostavljenosti kemikalijam v okolju na izbranih geografskih območjih, za odrasle osebe obeh spolov, stare od 20 do 35 let in posredno tudi dojenčke stare od 2 do 8 tednov. Geografska razporeditev vzorčenja temelji na statističnih regijah in na razdelitvi na tri območja pri odvzemu vzorcev:

A. potencialno neonesnaženo (podeželsko) okolje,
B. mestno okolje,
C. potencialno onesnaženo okolje (obremenjeno s preteklimi in/ali obstoječimi dejavnostmi: industrija, rudarstvo …). 
 
Pri naboru parametrov smo upoštevali usmeritve Evropske komisije in Evropske agencije za okolje, priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, priotritetni seznam Agencije za strupene snovi in register bolezni in rezultate preteklih študij v Sloveniji. Tako bomo spremljali koncentracije strupenih kovin (kadmija, svinca, živega srebra) in obstojnih organskih onesnaževal (dioksinov, furanov, organoklornih pesticidov, polikloriranih bifenilov, polibromiranih zaviralcev gorenja) v telesnih tekočinah (kri, materino mleko in/ali urin) in laseh. Naredile pa se bodo še nekatere dodatne analize in sicer bomo v vzorcih krvi določili še nekatere esencialne elemente (selen, baker in cink) ter v vzorcih urina nekatere biokemijske markerje poškodb ledvic.

Postavljanje hipotez raziskave
Ker gre za zdravstveno ekološko in epidemiološko raziskavo, ki je usmerjena v raziskovanje razširjenosti pojavov, bo postavljanje hipotez možno šele na podlagi izsledkov raziskave. Glede na geografsko raznolikost, naravne danosti, okoljsko obremenjenost zaradi pretekle industrijske in rudarske dejavnosti in načina poselitve Slovenije pričakujemo, da se bo ta raznolikost prepoznala tudi pri oceni izpostavljenosti ljudi, ki v teh območjih bivajo. V tem delu bo zanimiva povezava z rezultati predvidenega vzporednega biomonitoringa organizmov v okolju (prostoživeče živali, višje rastline, lišaji, alge, glive, mikro-organizmi), saj ti prav tako odražajo stanje v okolju v katerem bivajo in lahko z metodami biomonitoringa služijo kot "zgodnje opozorilo" na potencialno izpostavljenost ljudi. 

S primerno metodo statistične obdelave podatkov in njihove interpretacije bodo poročila o rezultatih biomonitoringa dolgoročno omogočila tudi načrtovanje različnih ukrepov za zmanjšanje tveganja zaradi izpostavljenosti kemikalijam preko okolja.

Na podlagi pridobljenih rezultatov analiz bomo lahko ocenili referenčne vrednosti in obremenjenost ljudi z določenimi onesnaževali, ki se nahajajo v okolju. Raziskava na osnovi sprejetega programa bo omogočila tudi:
- oceno izpostavljenosti novorojenčkov pri zaužitju onesnaževal z materinim mlekom;
- spremljanje dejavnikov, povezanih z načinom življenja, ki vplivajo na izpostavljenost;
- identificiranje potencialnih virov in poti izpostavljenosti kemikalijam ter možnost vpliva na ozaveščenost prebivalcev o le-teh;
- redno spremljanje kemikalij v organizmih po določbah Zakona o kemikalijah v 51.a členu (monitoring kemikalij) ter Zakona o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih.

Pridobljeni rezultati bodo omogočili oceno stanja na področju izpostavljenosti onesnaževalom v okolju v Republiki Sloveniji. Rezultate bomo uporabili za  primerjavo stanja izpostavljenosti prebivalstva z drugimi državami in za nadaljnja preučevanja, ki jim bodo sledili ukrepi za zmanjšanje obremenitev. Rezultati bodo služili tudi za namen poročanja Republike Slovenije Komisiji o obremenitvah okolja z obstojnimi organskimi onesnaževali na podlagi Uredbe o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU o obstojnih organskih onesnaževalih.