Pri zasnovi biomonitoringa kemikalij v ljudeh ("humani biomonitoring") so nam služile kot izhodišče najnovejše smernice Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2007 in rezultati evropskega pilotnega projekta ESBIO, ki je potekal v letih od 2004 do 2006 ter dolgoletne izkušnje iz prakse nekaterih držav članic Evropske Unije. Z zasnovo nacionalnega programa biomonitoringa smo se želeli čimbolj približati usklajenemu pristopu, ki so ga zsnovali v tem EU oilotnem projektu, s ciljem, pridobiti primerljive podatke z ostalimi iz biomonitoringa po vsej Evropi, da bi z njimi podprli nacionlane politike na področjih okolja, zdravja in kemikalij.
V EU projektih PHIME, COPHES in DEMOCOPHES so ves čas aktivno sodelovali tudi slovenski znanstveniki, ki sedaj vodijo in vzpostavljajo sistem slovenskega humanega biomonitoringa, zato imamo nacionalni program zasnovan popolnoma skladno z visokimi merili EU za kakovost v biomonitoringu.
Pri vseh metodah, ki se uporabljajo v programu biomonitoringa, je obvezni pogoj kakovost izvedbe, pogojena s certifikatom - akreditacijsko listino za laboratorije izvajalcev in za posamezne uporabljene metode in postopke.
Biomonitoring kemikalij v ljudeh mora biti izveden tudi v skladu z etičnimi merili Helsinške Deklaracije (World Declaration of Helsinki's Recommendations Guiding Physicians in Biomedical Research Involving Human Subjects), v skladu z načeli ICH-GCP (International Conference on Harmonisation's Good Clinical Practice guidelines for drug testing) ter v skladu z zahtevami Komisije za medicinsko etiko RS.
Razvoj humanega biomonitoringa na nacionalni ravni je dolgoročen projekt, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. Na podlagi izkušenj iz dvoletnega pilotnega programa smo program razširili tako, da bo v 5-letnem obdobju izvajanja geografsko pokril celotno Slovenijo, oziroma bomo do konca leta 2012 pridobili vzorce vseh 1200 preiskovancev, v letih 2013 in 2014 pa se bodo izvedle še kemijske analize in obdelava podatkov.
Dodatno želimo zasnovati okoljski biomonitoring po načelu celostne strategije: z vključevanjem metod ekotoksikologije, kemijskih analiz in spremljanja biološkega stanja in ob uporabi podatkov baz vseh monitoringov okolja. Ti pa so pomembni tudi pri interpretaciji podatkov iz humanega biomonitoringa.
Zato želimo vzpostaviti tesno medresorsko sodelovanje med ministrstvi, pristojnimi za varstvo okolja okolja, za kmetijstvo in gozdarstvo ter za zdravje (in kemijsko varnost). Samo takšno sodelovanje bo obrodilo kakovostne in uporabne rezultate ter omogočilo pripravo učinkovitih in ekonomsko upravičenih ukrepov za zmanjšanje tveganja za zdravje in okolje zaradi kemikalij.