Ministrstvo za zdravje,
Urad RS za kemikalije

Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (1) 478 6051
Fax: +386 (1) 478 6266
E-pošta: info@biomonitoring.si
Pri zasnovi biomonitoringa kemikalij v ljudeh ("humani biomonitoring") so nam služile kot izhodišče najnovejše smernice Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2007. Pri vseh metodah, ki se uporabljajo v programu biomonitoringa, je obvezni pogoj kakovost izvedbe, pogojena s certifikatom - akreditacijsko listino za laboratorije izvajalcev in za posamezne uporabljene metode in postopke. 

Biomonitoring kemikalij v ljudeh mora biti izveden v skladu z etičnimi merili Helsinške Deklaracije (World Declaration of Helsinki's Recommendations Guiding Physicians in Biomedical Research Involving Human Subjects), v skladu z načeli ICH-GCP (International Conference on Harmonisation's Good Clinical Practice guidelines for drug testing) ter v skladu z zahtevami Komisije za medicinsko etiko RS.

Podatki o življenjskih navadah preiskovancev in o njihovi pretekli izpostavljenosti kemikalijam v okolju (npr. hobiji, osebne navade, dieta, poklic) omogočajo identifikacijo potencialnih virov in poti izpostavitve.

Razvoj humanega biomonitoringa na nacionalni ravni je dolgoročen projekt, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. V letu 2009 smo na podlagi dosedanjih izkušenj iz dvoletnega pilotnega programa razširili tako, da bo v 5-letnem obdobju izvajanja geografsko pokril celotno Slovenijo, to je do konca leta 2012.

Dodatno želimo zasnovati okoljski biomonitoring po načelu celostne strategije: z vključevanjem metod ekotoksikologije, kemijskih analiz in spremljanja biološkega stanja in ob uporabi podatkov baz vseh monitoringov okolja. Ti pa so pomembni tudi pri interpretaciji podatkov iz humanega biomonitoringa.
Zato želimo vzpostaviti tesno medresorsko sodelovanje med ministrstvi, pristojnimi za varstvo okolja okolja, za kmetijstvo in gozdarstvo ter za zdravje (in kemijsko varnost). Samo takšno sodelovanje bo obrodilo kakovostne in uporabne rezultate ter omogočilo pripravo učinkovitih in ekonomsko upravičenih ukrepov za zmanjšanje tveganja za zdravje in okolje zaradi kemikalij.