POZOR!
ARHIVIRANA SPLETNA STRAN

Ta stran je v arhivu in ni več vzdrževana. Zato so lahko nekatere informacije na strani zastarele.

Ministrstvo za zdravje,
Urad RS za kemikalije
Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (1) 478 6051
Fax: +386 (1) 478 6266

Kratek pregled biomonitoringa v EU

Prvi korak na poti k uskladitvi evropskega biomonitoringa je bil namenjen tehničnim pripravam za evropski pilotni projekt. Iz tega razloga je Evropska komisija začela projekt ESBIO, ki je potekal v letih od 2004 do 2006. Drugi korak pa je namenjen razvoju enotnih metod biomonitroinga in njihovemu preizkušanju v praksi čimveč držav članic Evropske Unije. Namen tega usklajenega pristopa je pridobiti primerljive podatke iz biomonitoringa po vsej Evropi, da se z njimi podpre politike na področjih okolja, zdravja in kemikalij.

PHIME je celovit projekt, ki je potekal v obdobju pet let (2006-2011) in v katerem je sodelovalo 34 partnerjev iz 23 držav, podprt s sredstvi iz 6. Okvirnega programa Evropske Unije. Cilj tega projekta je bil ugotoviti dolgoročne vplive z nizko stopnjo izpostavljenosti mešanici elementov na javno zdravje pri občutljivih slojih prebivalstva (http://www.phime.org/).
Projekt COPHES (Consortium to perform Human biomonitoring on a European Scale), se je pričel 1. decembra 2009 in je oblika aktivnega sodelovanja držav članic Evropske Unije na področju biomonitoriga. Financira se iz 7. Okvirnega programa EU Direktorata za raziskovalno dejavnost (DG RTD). V konzorciju projekta sodeluje 35 partnerjev iz 27 evropskih držav (tudi Slovenije), vključuje pa znanstvenike, vladne ustanove in nevladne ustanove ter industrijo. Pri tem sodelovanju so izredno pomembne izkušnje iz dolgoletnih programov humanega biomonitoringa (HBM) štirih držav: Belgije (Flemish program on environmental health surveillance), Češke Republike (Environmental Health Monitoring System), Nemčije (German Environmental Survey - GerES, German Environmental Specimen Bank - ESB, Health Related Environmental Monitoring - HEM) ter ZDA (National Health and Nutrition Examination Survey - NHANES).

Naslednji projekt - DEMOCOPHES - ima za cilj preizkusiti izvedljivost usklajenega pristopa k biološkemu spremljanju ljudi (HBM) v Evropi. DEMOCOPHES pilotna študija se bo osredotočila na biomarkerje iz človeških las in urina za živo srebro, kadmij, ftalate, pa tudi tobačni dim v okolju. V okviru projekta bo potekalo zbiranje vzorcev in podatkov, pridobljenih od 120 parov mati-otrok v vsaki sodelujoči državi. DEMOCOPHES se izvaja v tesnem sodelovanju z COPHES znanstvenim konzorcijem, ki izdeluje potrebne metodologije, funkcionalni okvir in politična priporočila.

Biomonitoring kemikalij v Sloveniji

Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, tekočinah, celicah ali biokemijskih procesih, nastalih zaradi izpostavljenosti organizma različnim kemikalijam.
Poznamo biomonitoring pri ljudeh (/biomonitoring-v-ljudeh/) in biomonitoring v okolju (/biomonitoring-v-okolju/).
Biomonitoring kemikalij v Sloveniji koordinira Urad RS za kemikalije (www.uk.gov.si/), pripravijo in izvajajo pa ga zdravstveni in drugi javni zavodi.
Biomonitoring kemikalij v ljudeh je pomembno orodje politike pri odločanju na področju okolja in zdravja. Pomeni korak naprej k večji medsebojni primerljivosti podatkov in dostopnosti virov podatkov ter k večji učinkovitosti skupnega razvoja znanstvenih instrumentov in političnih strategij.
Biomonitoring kot pomembno orodje za spremljanje stanja na področju okolja in zdravja omogoča:

ugotavljanje izpostavljenosti posameznika kemikalijam neodvisno od poti izpostavljenosti,
vrednotenje podatkov o učinkih kemikalij na organizme in okolje,
izvajanje in analiziranje sprememb v času in prostoru (študij trendov),
pravočasno opozarjanje javnosti na tveganja za okolje in zdravje zaradi izpostavljenosti kemikalijam,
določitev virov obremenitev (z analizo pridobljenih podatkov o prisotnosti kemikalij v tkivih in o življenjskih navadah preiskovancev in njihovi pretekli izpostavljenosti kemikalijam v okolju),
uporabo raziskav kot samostojnega orodja ali v povezavi z drugimi raziskavami (npr. spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev, spremljanje onesnaženja okolja),
spremljanje učinkovitosti izvajanja posameznih predpisov, ukrepov in priporočil (zakonodaja in drugi ukrepi na kemijskem, okoljskem in zdravstvenem področju, varstvo nekadilcev, previdnostno načelo …),

Naše glavno vodilo pri izvajanju raziskave bo obveza Evropske komisije, da je zdravje osrednja tema okoljske politike. Temelje biomonitoringa pa bomo vzpostavili v skladu z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije, Okoljskega programa združenih narodov (UNEP), Evropske unije in slovenskega Zakona o kemikalijah - Republika Slovenija je poleg Belgije edina država članica EU, ki ima biomonitoring opredeljen v nacionalni zakonodaji.

AKTUALNE OBJAVE LAHKO SPREMLJATE TUKAJ /novice-in-dogodki